Tudi možgane morate trenirati

Med raziskovalci možganov je dolgo veljalo prepričanje, da se možgani, ko enkrat dozorijo, ne spreminjajo več. Sodobne raziskave pa kažejo, da to ne drži in so tudi starejši možgani bistveno bolj plastični oziroma prilagodljivi, kot so sprva domnevali.

Možgani imajo torej sposobnost, da stalno rastejo in se razvijajo. Ta proces se ne konča z določeno starostjo, se pa z leti zmanjšuje. Izberite si svoj najljubši način za trening možganov: 

1. Upoštevajte tri zlata pravila zdravega načina življenja: raznolika prehrana, dovolj spanja, redno gibanje.

Prehrana naj bo pestra, raznovrstna. Možgani za uspešno delovanje potrebujejo zdrave maščobe, aminokisline in vitamine. Zato poskrbite za večji vnos  zdravih olj, iz vašega jedilnika pa izločite škodljive nasičene maščobe in zmanjšajte uživanje sladkorja.

Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spominov ter pri učenju, saj omogoča možganom, da ponovno obdelujejo na novo naučene informacije.

Telesna vadba spodbuja nastanek novih možganskih celic in povezav med njimi ter preprečuje njihov propad, posledično pa pozitivno vpliva na spomin in počutje. Preko drugih rastnih dejavnikov pa telesna vadba vpliva tudi na nastajanje novih žil in s tem na večjo prekrvavljenost možganov.

2. Plešite ali kako drugače krepite svojo gibalno motoriko.

Z gibanjem postanemo pametnejši, učinkovitejši, bolj vsestranski in prilagodljivi. Raznoliko, raznovrstno, vsestransko in odprto gibanje omogoča, da se lažje umestimo v okolje, ter da smo poleg povečanega stika s telesom deležni tudi izboljšane zbranosti in osredotočenosti. Lotite se lahko kakršnegakoli plesa, najbolje tistega, ki ga ne poznate dobro.  Z učenjem novih gibov namreč nastajajo nove možganske povezave in celice, s čimer razvijamo učinkovitost ter predvsem prožnost in mladost naših možganov.

3. Berite ali zapisujte svoje misli.

Ne samo branje knjig, tudi redno branje revij in časopisov blagodejno deluje na možgane. Branje je izjemno učinkovito in hkrati zelo preprosto umsko orodje, ki se ga prav vsi naučimo dobro uporabljati že v otroštvu. Če ga kombiniramo s pisanjem – osebnega dnevnika, pesmi, zgodbic –  bo učinek še večji.

DOBRO JE VEDETI: Profesor Ryuta Kawashima, avtor programa Brain training: How Old Is Your Brain? je ugotovil, da glasno branje aktivira možgane, v kombinaciji z lažjim računanjem pa celo preprečuje simptome demence. Koristi že minuta branja na dan, težji kot je odlomek, bolje je. Za doseganje najboljšega učinka mora biti branje razločno in hitro. 

4. Večkrat uporabljajte vašo ne-dominantno roko.

Znanstveno je dokazano, da uporaba roke, ki je sicer ne uporabljamo pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti, krepi nevrološke povezave v možganih in hkrati spodbuja razvoj novih. Tako imajo denimo glasbeniki, ki pri igranju glasbila uporabljajo obe roki, v primerjavi s tistimi, ki vedno prednost dajejo zgolj eni, bolj razvit in za devet odstotkov večji kalozni korpus (corpus callosum), del možganov, ki povezuje levo in desno hemisfero.

MEMO PRIPOROČA: Nedominantno roko lahko trenirate pri odklepanju vrat, umivanju zob, uporabi mobilnega telefona, pritiskanju na gumbe daljinca in prižiganju luči.

5. Izberite novo, nepoznano pot do lokacije, kamor se pogosteje odpravljate.

Z avtomobilom, kolesom ali peš, vseeno je, nujno je le, da možganom privoščite spremembo, da ne bodo spali med vašimi vsakodnevnimi obveznostmi. Na novi poti boste srečali druge ljudi, opazovali novo okolico in se drugače odzivali, možgani pa pri tem  ne bodo mogli zaspati.

Zakaj imajo naši možgani tako radi navade? Razlog zakaj so z vidika možganov navade tako zaželena oblika delovanja, je povsem preprost. Gre za to, da možgani želijo varčevati z energijo in da želijo biti kar se da hitri in ekonomični. Ko torej določeno dejavnost večkrat ponovimo, lahko opazimo, da postaja izvedba z vsako ponovitvijo miselno manj naporna. Dejansko smo s ponovitvami v možganih izgradili potrebne povezave, ki nam omogočajo vse bolj rutinirano izvedbo. Torej, ko smo določeno aktivnost izvedli prvič, smo za to porabili veliko miselne moči, po nekaj ponovitvah pa izvedba aktivnosti postane vse bolj avtomatizirana.

6. Ohranjajte socialne stike, tudi med vzdrževanjem socialne razdalje.

Raziskave kažejo, da je pri starejših ljudeh, ki imajo veliko socialnih stikov, tveganje za razvoj demence za 25 do 50 odstotkov manjše.

MEMO RAZISKUJE: Zelo zanimiva je študija, ki so jo izvedli na Northwestern University v Chicagu. Vanjo so zajeli 24 »super starostnikov«: oseb, starih 80 let in več, ki so miselne sposobnosti ohranili na nivoju 50-letnikov. Izbrani so bili glede na to, koliko naključnih besed so se spomnili pol ure po tem, ko so jih prebrali. Vsi so se jih spomnili najmanj devet, nekateri tudi vseh 15. Povprečni 80-letnik se jih sicer spomni pet. Potem so raziskovalci iskali skupne lastnosti »super starostnikov«. Izkazalo se je, da so se vsi veliko družili z drugimi in so imeli široko socialno mrežo.

7. Meditirajte in izvajajte dihalne vaje.

S kakršnokoli obliko meditacije boste krepili desno hemisfero možganov. Stanje meditacije je stanje nižjih možganskih frekvenc, kot smo jih vajeni tekom dneva. V teh frekvencah se desna možganska polovica bistveno bolj aktivira in zato ima na naše delovanje zelo pozitivne  učinke.

MEMO RAZISKUJE: Fadel Zeidan, post-doktorski sodelavec na univerzi Wake Forest (Severna Karolina, ZDA) je v študiji leta 2010 raziskoval, kako zelo kratek trening v  meditaciji izboljša kognicijo ter počutje. Že po 4-dnevnem vadenju po 20 minut na dan so udeleženci izkazali izboljšano vidno-prostorsko procesiranje, delovni spomin ter izvršilne funkcije. Rezultati naj bi tako nakazovali, da so udeleženci lahko bolje ohranjali pozornost, kar se je poznalo predvsem pri nalogah, kjer je pomembna hitrost reševanja.

8. Rešujte miselne uganke in igrajte družabne igre.

Možgani potrebujejo miselno vadbo, da zmorejo premagovati miselne napore.

Izvajanje različnih vaj za vadbo spomina in pozornosti je zelo učinkovit način ohranjanja miselne prožnosti. Na ta način bomo lažje priklicali informacije, ki jih naši možgani skladiščijo kot različne vrste spominov in so dosegljivi po različnih poteh (prek različnih čutil, miselnih procesov itd.). Ob priklicu informacije se namreč aktivira isti vzorec povezav živčnih celic, kot se je v času, ko smo informacijo shranjevali v spomin.

MEMO PRIPOROČA: Igre, ki dobro vplivajo na spomin, logiko in spodbujajo mišljenje: šah, sudoku, križanke, štiri v vrsto, sestavljanje sestavljank, Rubikova kocka …

9. Postajajte vedno bolj spretni z računalnikom.

Raziskovalci so potrdili, da učenje novega (in ne utrjevanje »starega«) resnično spremeni možgane. Bolj raznovrstne kot so veščine, bolje je. Zanimivo je, da je lahko tudi igranje računalniških iger, koristno za možgane, seveda v omejenem časovnem obsegu.

Najnovejše študije vpliva igranja računalniških iger na možgane so med drugim pokazale neposredne učinke na povečano nastajanje novih nevronskih povezav in povezljivosti različnih predelov možganov, ki so odgovorni za prostorsko orientacijo, oblikovanje spomina, strateško načrtovanje ter izboljševanje sposobnosti fine motorike.

10. Naučite se novega tujega jezika.

Mnoge raziskave so pokazale, da učenje tujega jezika pozitivno vpliva na možgansko plastičnost in na kognitivni sistem, torej stimulira možgane in upočasnjuje njihovo staranje. Ocenjujejo, da poznavanje več jezikov ustvarja tudi večje možganske rezerve.

V centru Memo smo za vas pripravili 30 % popusta na jezikovne tečaje, za osebno ali profesionalno rabo. Hitro in usmerjeno učenje novega jezika vam ponuja nove priložnosti v osebnem in poklicnem življenju - zagrabite jih, posebno ugodna cena velja le za prijave v februarju 2021!