Če se trudiš zapomniti snov na pamet, s študijem ne boš dosegel najpomembnejšega rezultata - pomnjenja in razumevanja. Učenje bi moralo biti zabavno, saj medtem raziskuješ in odkrivaš sebi še nepoznan svet. Pri učenju na pamet se dejstva in informacije, ki jih predelaš, ne shranijo v tvoj dolgoročni spomin. Snovi ne moreš razumeti, če si v spomin vbiješ le naključne, med seboj nepovezane podrobnosti. Osredotočiti se moraš na vsebino, na celotno sliko in se med procesom učenja spraševati: zakaj, kdo, kako in kdaj.  

Sledi trikom, ki ti lahko zagotovijo učinkovito učenje in preprečijo, da naučena snov in informacije ne padejo v »črno luknjo«, ko nastopi čas preverjanja znanja:

1. Uči se iz tiskanega gradiva

Raziskave kažejo, da večina učencev še vedno trdi,  da se raje učijo iz tiskanega gradiva kot prek spleta in računalnika, saj se jim je tako lažje osredotočiti in imajo možnost označevanja, poudarjanja,  pisanja svojih opomb ipd. Branje iz tiskanega gradiva pomaga tudi pri prostorskem spominu - določene podatke lahko namreč prikličeš tako, da jih povežeš z mestom, kjer so bili zapisani. Poleg tega tiskano gradivo odstrani enega od glavnih dejavnikov za izgubo pozornosti - brez interneta ti ne bo na voljo neskončno število spletnih strani, ki te bodo skušale odvrniti od učenja in tako se boš lahko osredotočil na vsebino in snov, kar je ključnega pomena za ohranitev spomina.

2. Določi si časovni okvir učenja in odmorov

Učinkovito učenje ni odvisno od tega, koliko časa se učiš, ampak kako izkoristiš čas, ki si ga namenil učenju. Dolge ure učenja ne prinašajo nujno dobrih ocen. Dokazano je, da so krajše učne enote z rednimi odmori bolj učinkovite kot ena sama dolga. Še več, dokazano je, da si na začetku in koncu učenja zapomniš več.

Določi si čas za učenje v okviru od 30 do 50 minut, temu pa naj sledijo 5 do 10 minutni odmori. Da bo lažje, si nastavi alarm, tako za učne enote kot za odmore. V tem kratkem odmoru napravi neko fizično delo, npr. operi posodo, pospravi stvari v svoji sobo. Mimogrede odpri okno, globoko dihaj in popij kozarec vode. Tvoji možgani bodo tako delovali aktivneje, ker bodo dobili boljšo preskrbo s kisikom. Medtem, ko dihaš in se gibaš, se informacije, s katerimi si napolnil možgane, ”uležejo” in s tem se sprosti prostor za nove informacije. V času odmora pa se nikar ne ulezi ali brskaj po računalniku in telefonu, ker se ti potem ne bo več ljubilo učiti.

3. Uči se aktivno

Dobro znana je Daleova piramida učenja, ki kaže, da je nekoristno samo brati in ne beležiti ali sedeti pri uri in ne delati zapiskov. Polovico tega, kar slišiš in vidiš, boš v dveh tednih že popolnoma pozabil. Zakaj je tako? Zato, ker so možgani zasipani z velikim številom informacij in se branijo na zelo enostaven način - najprej brišejo tisto, kar si se naučil na pasiven način. Tisto, kar si samo bral, gledal, poslušal, pri tem pa nisi ničesar počel in ti zato ni bilo potrebno veliko razmišljati.

Učenje bi te moralo sili povzeti, strniti, raziskati, sklepati in spodbujati globlje razumevanje o naučeni snovi. Poskusi:

• o snovi razpravljati z drugimi,
• med poukom spraševati , če česa ne razumeš,
• to, kar si se pravkar naučil povedati prijatelju,
• povezati naučeno informacijo s čim drugim; ni pomembno s čim, lahko je povsem drugo področje, lahko je povezovanje tudi hecno – razmišljaj »out of the box«,
• povzeti snov najprej v 100 besedah, nato samo v 10 besedah,
• pri učenju se posneti in si posnetek predvajati,
• skrčiti zapiske, da jih boš lažje prebral,
• prebrati snov vnaprej, da prepoznaš širšo sliko,
• spremeniti tehniko učenja.

4. Delaj si izpiske in povzetke snovi

Potrudi se priti stvari do dna. Vprašaj se, kaj že veš o snovi in česa ne razumeš.  Zakoplji se v iskanje in pridobivanje podatkov. Uporabi vse svoje zapiske iz šole, drugo šolsko gradivo, knjige članke in navsezadnje tudi splet. Poskusi povezati nove informacije s tistimi, ki jih že poznaš.

Izpiski so način, s pomočjo katerega si v spomin vtisneš bistvene informacije. Pri tem upoštevaj:

• naj bodo kratki in jedrnati,
• razvrsti jih logično,
• pusti si prostor, da lahko naknadno zapisuješ dodatne informacije,
• pomembne dele podčrtaj ali pobarvaj,
• zapiske uredi in pospravi po sklopih in mapah, da jih hitreje najdeš, ko jih rabiš.

5. Gradivo pregleduj v določenih časovnih intervalih

Že v 19.stoletju, je psiholog Hermann Ebbinghaus dokazal, da imamo ob takojšnem priklicu možnosti za  100%  hrambo informacij. Toda že eno uro kasneje se lahko spomnimo le 44%  prebranega. Da bi to preprečil, ponavljaj naučeno snov v časovnih razmakih. Svoje gradivo preglej večkrat, da upočasniš poslabšanje svojega spomina in zapomnitev snovi po preteku določenega časa. To pomeni, da si takoj po koncu pouka ali predavanja naredi zapiske, zapiši si vsa vprašanja in čim prej vprašaj svojega učitelja ali koga drugega o stvareh, ki jih ne razumeš. Narediš si lahko tudi učne kartice, miselne vzorce ali izpiske, ki jih preglej vsakih nekaj dni, raje, kot da to delaš  v zadnjih 24 urah pred testom.

Nove informacije so shranjene v kratkoročnem spominu. Če si želiš te informacije zapomniti, se moraš z njimi ukvarjati, da jih prestaviš v dolgoročni spomin. To dosežeš z vajo in ponavljanjem:

• Informacijo ponovi takoj po učenju
• Ponovi jo po 1 dnevu
• Ponovi jo po 1 tednu
• Ponovi jo po 1 mesecu
• Ponovi jo po 3 do 6 mesecih

Tako ponavljanje informacij v daljšem časovnem intervalu, recimo nekaj dni ali teden kasneje, namesto v hitrem zaporedju, pošlje močnejši signal možganom, da morajo informacije obdržati.

6. Poskrbi za ustrezen življenjski slog 

Sprehod ali tek sta dober predah med učenjem in obenem blažita stres. Med intenzivno vadbo možgani proizvajajo endorfine, hormone, ki skrbijo za dobro počutje. Prav tako telesna dejavnost požene po telesu več kisika in tudi to pozitivno vpliva na delovanje možganov. Tvoja prehrana naj bo raznovrstna in uravnotežena. Med učenjem si izbiraj zdrave prigrizke in pij veliko vode. Sprosti se z meditacijo, jogo ali samo osvežilno prho. Ne pozabi si vzeti čas zase in počutil se boš veliko bolje. K temu pripomore tudi dovoljšna mera spanca - odrasli običajno potrebujejo 8 ur spanca, mlajši pa vsaj 9 ur na noč. Možgani, ki jim primanjkuje spanca, delujejo slabše. Tudi kratek popoldanski dremež lahko osveži možgane.

»Work smarter, not harder«.